Petdeset kilometrov in debelih dva tisoč ‘višincev’ je zalogaj, ki zahteva močno srce, ubogljive noge, zmogljiv želodec in jekleno voljo. Tistim, ki vse to imate, po tihem zavidamo: na poteh, kjer se ‘normalni ljudje’ zadihani ustavljajo, vi iz tekaškega preklopite v dolg, uren pohodni korak. Kjer večina žveči mastne sendviče, vi na hitro spijete kozarec hidracijskega napitka – in tečete dalje. Petdeset kilometrov v enem dnevu večina Zemljanov ne bo prehodila nikoli v življenju – vam je to hobi. 

Tekli boste skozi naravni biser Tolminskih korit, ozko kamnito sotesko, ki jo je v tisočletjih izdolbla kristalno čista reka. Mimo mirno prežvekujočih krav na visokogorskih pašnikih zaščitenega območja Julijskih Alp (najvišja točka teka, planina Pretovč, leži skoraj 1.200 metrov nad morjem). Pod mogočno, markantno goro Krn in skozi idilično istoimensko vas. Pa ob smaragdni reki Soči, na razgledni hrib Mengore, skozi slikoviti Most na Soči – hopla, ni še konec vzponov – mimo razgledne točke Senica vse do končnega in več kot zasluženega ciljnega prečkanja reke Tolminke. Ta bo odplaknila vse napore, ohladila mišice in osvežila um.

Če priteče kakšna solza sreče, je ne zadržuj.

Žulji se pozdravijo, zmagovalna misel ‘uspelo mi je’ ostane za vedno. Kapo dol!