Štirideset kilometrov in tisočpetsto ‘višincev’ je zalogaj, ki zahteva močno srce, ubogljive noge, zmogljiv želodec in jekleno voljo. Tistim, ki vse to imate, po tihem zavidamo: na poteh, kjer se ‘normalni ljudje’ zadihani ustavljajo, vi iz tekaškega preklopite v dolg, uren pohodni korak. Kjer večina žveči mastne sendviče, vi na hitro spijete kozarec hidracijskega napitka – in tečete dalje. Štirideset kilometrov v enem dnevu večina Zemljanov ne bo prehodila nikoli v življenju – vam je to hobi. 

Tekli boste skozi naravni biser Tolminskih korit, ozko kamnito sotesko, ki jo je v tisočletjih izdolbla kristalno čista reka. Pa čez tolminski grad do izvira Grofove vode pod tolminskimi planinami in ob smaragdni reki Soči. Sledi vzpon na razgledni hrib Mengore, tek skozi slikoviti Most na Soči – a hopla, ni še konec vzponov – mimo razgledne točke Senica vse do končnega in več kot zasluženega ciljnega prečkanja reke Tolminke. Ta bo odplaknila vse napore, ohladila mišice in osvežila um.

Če priteče kakšna solza sreče, je ne zadržuj.

Žulji se pozdravijo, zmagovalna misel ‘uspelo mi je’ ostane za vedno. Kapo dol!