Biking

Praznik Soča Outdoor
Praznik Soča Outdoor

Sorry, this entry is only available in Slovenian. For the sake of viewer convenience, the content is shown below in the alternative language. You...

Ana Bucik
Ana Bucik

Sorry, this entry is only available in Slovenian. For the sake of viewer convenience, the content is shown below in the alternative language. You...

MARKO LUKIĆ, direktor podjetja Lumar ter vrhunski alpinist in športni plezalec

priloga-bivanje-luma_4

Foto: (Mladina)

Lumar Logo

1.   Kdaj je bilo podjetje Lumar ustanovljeno in kako vidite spremembe, ki so se v tem času zgodile na trgu?

Podjetje Lumar je bilo ustanovljeno leta 1992. Smo tehnološko vodilni proizvajalec nizkoenergijskih in pasivnih montažnih objektov, ki je poleg v Sloveniji prisoten še v Avstriji, Italiji, Nemčiji in Švici. Od našega začetka do danes je v montažni gradnji prišlo do velikih sprememb. Iz malopanelnega sistema smo prišli na velikopanelni sistem, še večja sprememba pa je nastopila pri toplotni izolativnosti, saj se je toplotna izolacija iz od 15 do 18 centimetrov povečala na od 30 do 40 centimetrov oziroma 45 centimetrov pri pasivni tehnologiji. Tudi materiali so zdaj drugačni, poudarek je na ekoloških in bio materialih. Vedno več se uporabljajo celulozni kosmiči in lesna vlakna. Velik napredek in razvoj montažne gradnje skozi obdobje je spodbudil tudi razvoj materialov in tehnoloških postopkov, napredovala je tudi sama kakovost izvedbe. Če morebiti v preteklosti ni bilo toliko pozornosti posvečene zrakotesnosti ali montaži stavbnega pohištva po RAL smernicah, si danes ne moremo več predstavljati gradnje nizkoenergijskega ali pasivnega objekta brez upoštevanja teh dejavnikov.

Tudi arhitektura, ki zahteva drugačen pristop, danes močno vpliva na gradnjo montažnih objektov. Pred 20. leti so prevladovale dvokapnice in štirikapnice s »klasično« tipsko arhitekturno zasnovo. Danes montažna gradnja praktično ne pozna omejitev, individualna gradnja z razgibano tlorisno zasnovo in ravnimi strehami predstavlja vedno večji delež v montažni gradnji. Velike steklene površine niso le arhitekturni element, odlične karakteristike zasteklitev omogočajo koriščenje sončne energije tudi za pasivno ogrevanje in pozitivno vplivajo na energijsko bilanco hiše.  Vse to seveda zahteva drugačen pristop in konstrukcijske rešitve. Spremembe so tudi pri ogrevanju; v individualni gradnji je vse večji delež kurilnih naprav, ki izkoriščajo obnovljive vire energije (toplotne črpalke in biomasa). Prezračevalne naprave z rekuperacijo so danes obvezni del vsake pasivne hiše, medtem ko pred dvajsetimi leti o kontroliranem prezračevanju ni bilo govora.

 2.   Podjetje Lumar je na trgu poznano kot vodilno podjetje za gradnjo pasivnih hiš. Kaj pravzaprav pomeni pasivna hiša?

Drži. S konstantnim razvojem naše tehnologije smo leta 2007 prišli do faze, ko nam je uspelo narediti prvo pasivno hišo v Sloveniji, ki je bila izvedena kot prefabricirana hiša in ni bila plod entuziazma individualnih investitorjev. Pomeni, da smo vse detajle, ki so potrebni za pasivno hišo, zelo dobro preučili, bili na številnih izobraževanjih v tujini in vse uspešno prenesli v prakso. In da ne bi ostalo samo pri govorjenju, da gradimo pasivne hiše, kot danes to počne marsikateri proizvajalec, smo našo celotno tehnologijo in detajle Lumar Pasiv Eko certificirali pri Passivhaus inštitutu v Darmstadtu in s tem dvignili letvico za vse ostale ponudnike v Sloveniji. Konec leta 2013 smo uspešno certificirali še konstrukcijski sistem Lumar Pasiv Energy. Danes smo edini slovenski proizvajalec z dvema certificiranima konstrukcijskima sistemoma in pasivno hišo, ki je postavil več kot 50 pasivnih hiš in 3 vrtce v pasivni tehnologiji.

Najbolj znan pogoj za pasivno hišo je, da celoletna poraba energije za ogrevanje ne preseže 15 kilovatnih ur na kvadratni meter. Za laike to pomeni 1,5 litra kurilnega olja na kvadrati meter. Ker pa v pasivnih hišah za ogrevanje uporabljamo toplotno črpalko, strošek ogrevanja 140 kvadratov velike pasivne hiše znaša le približno 50 evrov na leto.

3.   Kakšna je razlika med klasično in pasivno gradnjo (cena, kakovost, čas gradnje)?

Prednosti montažne gradnje pred drugimi načini gradnje so v več pogledih: od bistveno krajšega časa izgradnje hiše, precej bolj »čiste« gradnje pa do jasne vnaprejšnje finančne slike celotne izvedbe. Pri energijsko učinkoviti gradnji pridejo do izraza še druge prednosti montažne gradnje. Predvsem je tukaj treba izpostaviti pravilno projektiranje in obvladovanje detajlov, izvedba katerih je bistvena za doseganje nizkoenergijskega ali pasivnega standarda. Pri montažni gradnji so ti detajli standardizirani in dorečeni že v fazi proizvodnje. Dodatno k temu doprinese še milimetrska natančnost proizvedenih elementov v proizvodni hali. Standardi za doseganje energijsko učinkovite gradnje so enaki ne glede na način gradnje. Da se danes zdi, da je doseganje tega standarda enostavneje v montažni gradnji, pa je bilo vloženega veliko dela in časa v razvoj ter obvladovanje tehnologije in predvsem detajlov.

Prednost nizkoenergijskih in pasivnih hiš Lumar je v tem, da so grajene iz naravnih materialov, kot so les, celuloza in lesni kosmiči, ki zagotavljajo ugodno bivalno okolje. Še posebej to velja za pasivne hiše Lumar, ki z odlično izoliranim toplotnim ovojem poskrbijo za visoko površinsko temperaturo zunanjih konsrtukcij. Ker imajo vse površine v prostoru zelo podobno temperaturo, to občutimo kot prijetno. Ko pa imamo opraviti s slabše izoliranim in netesno grajenim objektom, so temperature obodnih sten in tal različne, kar občutimo kot neprijetno. Govorimo o asimetriji sevanja, ki lahko pri razliki v temperaturi za več kot 5 stopinj Celzija na dolgi rok povzroči tudi zdravstvene težave. Pasivne hiše Lumar zaradi svoje sestave zagotavljajo tudi velik fazni zamik preboja toplote, s čimer ponujajo odlično zaščito pred poletnim pregrevanjem. Dodatna prednost pasivnih hiš Lumar pa je tudi odlična zvočna zaščita, saj stene s svojo debelino izolacije iz celuloze odlično dušijo zvok, k čemur pripomorejo tudi okna s troslojnimi stekli. Sodobne nizkoenergijske in pasivne hiše imajo vgrajen sistem prezračevanja z rekuperacijo, ki zmanjšuje porabo energije za ogrevanje, ob tem pa ima tudi druge prednosti: vedno svež zrak v prostoru, zvočna zaščita, ker odpiranje oken ni potrebno (posebno ugodno na mestih z večjo izpostavljenostjo hrupu), filtriranje prahu, ki bi drugače vstopil v prostor, in tudi zaščita za ljudi z alergijami. Iz povedanega izhaja, da pasivne hiše Lumar združujejo najnovejša dognanja gradbene stroke in s tem dosegajo visoko stopnjo bivalnega ugodja ter izredno nizko porabo energije, kar pomeni, da stroški za ogrevanje znašajo med 70 in 200 evri letno.

Razlika v ceni med klasično in pasivno gradnjo je odvisna od arhitekturne zasnove, v povprečju pa je pasivna hiša za približno 10 odstotkov dražja od klasične. Pri tem pa je treba vedeti, da so v pasivno hišo vgrajeni bistveno boljši materiali, kar ji zagotavlja dolgo življenjsko dobo. Na pasivno gradnjo pa ne smemo gledati le kot na energetsko učinkovito. To je gradnja, ki ponuja predvsem višjo kakovost bivanja. V Lumarju lahko z optimirano in certificirano pasivno tehnologijo pasivno hišo zgradimo na ključ že za manj kot 1000 evrov na kvadratni meter, kar je normalna tržna cena, če upoštevamo, da so vgrajeni toplotna črpalka, prezračevanje z rekuperacijo, boljše stavbno pohištvo …

 4.   Na trgu še vedno prevladuje klasična gradnja. Kaj mislite, zakaj je tako in ali se stvari spreminjajo?

V zadnjih letih smo priča dvigu prepoznavnosti in zavedanja o pasivni in nizkoenergijski gradnji v Sloveniji, kjer ima montažna gradnja veliko prednosti pred klasično. Iz leta v letu se veča delež montažnih objektov v skupnem fondu zgrajenih objektov. K temu so pripomogle številne aktivnosti proizvajalcev, pozitivne zgodbe investitorjev in tudi subvencije Eko sklada. Z večanjem zanimanja in realizacije pasivnih montažnih objektov smo začeli uresničevati obljube o trajnostni in okolju prijazni gradnji, ki v svojem življenjskem ciklu minimalno obremenjuje okolje in ljudem ponuja vrhunsko bivalno ugodje. Subvencije Eko sklada so zelo pozitivna poteza, katere rezultati se bodo kazali tudi v prihodnjih letih. Seveda pa je v današnji krizi težko pričakovati, da bodo kupci gradili pasivne in dobre nizkoenergijske hiše brez spodbud, saj preprosto nimajo kupne moči.

 5.   Kako močna je pri nas konkurenca v gradnji pasivnih hiš?

Na papirju je velika. Podjetij, ki se ukvarjajo s tovrstno gradnjo, je res ogromno, saj so vsi zaslutili poslovno priložnost. Ko pa natančneje pogledamo, kdo gradi prave pasivne hiše, se krog zelo zoži. To sicer ne pomeni, da znamo samo mi narediti pasivno hišo, je pa dejstvo, da imamo že vnaprej rešene vse potrebne detajle in tudi ustrezno jamstvo, da bo zgrajena hiša res pasivna.

 6.   Kako lahko kupec razlikuje zrno od plevela?

Zelo težko. Poiskati mora več ponudnikov in predvsem pregledati nekaj dejstev. Danes vsi proizvajalci trdijo, da delajo najboljše pasivne hiše, a tega ne morejo podpreti s konkretnimi dejstvi. Prva stvar, po kateri mora potrošnik vprašati, je, ali ima proizvajalec certificirano pasivno tehnologijo in detajle. Pridobitev certifikata traja od osem do deset mesecev, izdaja pa ga nemški Passivhaus inštitut, ki je izdelal prvo pasivno hišo na svetu. Pomembno je tudi, da ima podjetje ustrezno izobražene monterje, ki pasivno gradnjo uspešno izvedejo. Tretja pomembna stvar je nadzor kakovosti. Podjetje Lumar je postavilo več kot 50 pasivnih objektov, to je vsaj toliko kot vsi ostali slovenski proizvajalci skupaj. Skozi leta se marsikaj naučiš. Danes ni več pomembno samo to, da znaš pasivno hišo zgraditi, pač pa tudi, da jo znaš zgraditi po takšni ceni, ki so jo potrošniki pripravljeni plačati. Na koncu pa je zelo pomembno tudi, da ima izbrani izvajalec ustrezno bonitetno oceno.

 7.   Lahko rečemo, da gre pri pasivni gradnji vendarle tudi za varstvo okolja. Kaj Vi menite o tem?

Zagotovo lahko to trdimo. V Lumarju je tako že vrsto let v ospredju filozofija trajnostne in okolju prijazne gradnje. V vse naše hiše, tako nizkoenergijske kot pasivne, vgrajujemo le materiale, ki v svoji življenjski dobi najmanj obremenjujejo okolje, uporabljamo tehnologije, ki potrebujejo najmanj energije za ogrevanje, in vzpostavljamo takšno delovno okolje, kjer že v procesu proizvodnje hiše zagotavljamo odlične pogoje dela in tudi tako omejujemo obremenjevanje okolja. Zakaj? Ker želimo, da bodo tudi naši zanamci spoznavali in videli zelene lepote, ki jih naša dežela ponuja.

 8.   Večina Vas pozna kot direktorja podjetja Lumar, ste pa tudi vrhunski alpinist s kar nekaj prestižnimi vzponi in nagradami. Kako ste začeli?

Ko sem še zelo majhen prvič šel v hribe s šolskim planinskim krožkom in zagledal plezalce v steni, je naredilo klik, ljubezen na prvi pogled. Zelo močna je bila. Preprosto vedel sem, da to želim početi. Energija je bila neverjetno močna in neusahljiva, vir idej, ki te žene, pa niti ne veš, zakaj. Na začetku gre morda za samopotrditev, pozneje pa gotovo za soočanje samega s sabo, iskanje svojih meja. Koliko blizu roba psihofizičnih zmožnosti se lahko giblješ.

9.   Še plezate? Ali povezujte plezanje/alpinizem z vsakdanjim življenjem?

Še, vendar veliko manj kot včasih ali bi si sam želel. Plezanje je način življenja in svojevrstna obsedenost. Ko plezaš zahtevnejšo smer, si osredotočen samo na naslednji gib. V glavi ni prostora za nič drugega. Tako kot pri plezanju sem tudi v poslu perfekcionist, obseden z detajlom. Pa še ena stvar je povezana s plezanjem: na dolgi rok spoznaš, da je delo tisto, kar ti zagotavlja uspeh. Če celo zimo treniraš in se odpoveduješ, boš spomladi pri plezanju uspešen, sicer ne. Enako je v poslu. Brez dela ni uspeha. Ni bližnjic. Pa še nekaj je umetnost: znati se ustaviti, ko ti gre najboljše. Ko ti gre pri plezanju odlično, sploh če govorimo o alpinizmu, je treba najbolj zategniti ročno zavoro, sploh ker se ti v nekem trenutku zazdi, da meja ni. Enako je v podjetništvu. Ko podjetje najbolj teče, moraš znati zategniti ročno, kar ni lahko, ker te vse vleče k več in še več. Ne v plezanje ne v poslu ni dobro, da te odnese. Obvladaš mogoče eno veščino, obstaja pa še na milijone stvari, pri katerih si butelj. Zadev ne smeš jemati vehementno, z miselnostjo, da si v vsem najboljši.

 10. Lahko naštejete nekaj svojih najboljših vzponov?

Naštevanje najboljših vzponov je vedno težko vprašanje, kajti prednost alpinizma v primerjavi z drugimi športi je ta, da pri plezanju ne gre samo za čisti športni dosežek, ampak je veličina plezanja tista oz. tisto, kar je pri plezanju pomembno zame; da gre ob športnem dosežku za globino doživetja. Zato ni nujno, da so najboljši vzponi tudi tisti, ki so najtežji. Pa vendar bi zagotovo pri svojem plezanju izdvojil tiste, ki meni osebno največ pomenijo. To je z začetka moje kariere, tista prva prava 10, tako imenovana smer Kanal im Rücken legendarnega Wolfganga Güllicha, potem eden izmed redkih zgodnjih vzponov Punks in the Gym v Avstraliji, ki jo je prav tako preplezal zagotovo najboljši plezalec tistega časa, Wolfgang Güllich. Kasneje pa je sledila legendarna Just do it v Franciji z oceno 8C+. S področja alpinizma pa so to zagotovo vzponi skupaj z Miho Praprotnikom in Janezom Jegljičem v Patagoniji, v zadnjem času pa moj zadnji kakovosten vzpon smer No Siesta v francoskih Alpah pozimi. Prav visoko pri meni kotirajo tudi vsi vzponi v Dolomitih, saj pri vseh gre za prve slovenske proste ponovitve, to so francoska Diretissima v Veliki Cini in še kar nekaj drugih.

11. Imate kakšno zanimivo zgodbo s plezanja/odprave?

Seveda je teh zgodb dobesedno nešteto. Predvsem so vse v meni pustile globok pečat, zato bi bilo krivično izdvojiti samo eno. Zame so to zgodbe o zelo globokem tovarištvu, o vrednotah, ki jih v vsakdanjem svetu vse manj spoznavamo. Gre za zgodbe plemenitih ljudi, ki so bili na začetku tujci, po nekaj sekundah pa se ti je že zdelo, kot da se poznaš celo življenje.

 12. Na letošnjem Soča Outdoor Festivalu bo tudi balvanska tekma v plezanju. Koliko osebnih izkušenj imate z balvanskim plezanjem?

Z balvanskim plezanjem imam sorazmerno malo izkušenj. Med mojo kariero je bilo balvansko plezanje videno kot vzporedni trening ali pa zabava tistim resnejšim vzponom. Zagotovo pa nekaj izkušenj imam. Preplezal sem legendaren in ob njegovem nastanku najtežavnejši balvan, to je Midnight Lightning v dolini Yosemiti. Seveda pa je danes zahtevnost tega balvana na ravni hobi plezalcev, v sedemdesetih pa je veljal za najtežji preplezan kos skale na svetu. Tudi okoli Mdnight Lightning je toliko spletenih zgodb, da ko se mu že približuješ, s samo svojo obliko naredi velik vtis.

 13. Kakšna se Vam zdi trenutna slovenska plezalna scena (tekmovalci, kakovost, klubi)?

Trenutna slovenska plezalna scena je vrhunska. Je na tako visoki ravni, kot si v mojem času niti nismo mogli predstavljati. Danes imamo celo plejado deklet in fantov, ki plezajo v svetovni špici, in to kljub temu da nimajo tako dobrih pogojev kot marsikdo v tujini. Mislim, da je plezanje tako čist šport, da bi si zaslužil bistveno več podpore. Na neki način je plezanje identifikacijski šport tega naroda. Veliko plezalnih zgodb Slovencev je povezanih z narodno identiteto, kot je bil odkup Jakoba Aljaža, vrha Triglava, od Nemcev, ves narodnosti boj, ki se odvijal v slovenskih hribih, in tudi slovenski vzponi v Himalaji so postavili Slovence v tem športu v sam vrh v svetovnem merilu. Tisti, ki poznajo plezanje, vedo, da imajo Slovenci v svetovnem prostoru visoko mesto.

 14. Videli smo Vas tudi na kolesu. Ali je to Vaš nov hobi ali se že dlje ukvarjate tudi s tem?

S kolesom se malo aktivneje ukvarjam zadnjih nekaj let, ko mi zmanjkuje časa za plezanje. Plezanje namreč zahteva veliko časa, istočasno pa se mi pri aktivnem plezanju obnovijo stare poškodbe. Zato sem nov izziv našel v kolesarjenju, ki je na neki način zame zelo podoben plezanju, saj si tudi tukaj najdem kakšno zahtevno singlco v okolici Maribora ali drugje, ki jo moram kar nekajkrat izpeljati, preden mi jo uspe zvoziti. In na neki način sem našel stvar, ki me zelo izpopolnjuje.

 15. Poznate Dolino Soče? Kakšna je Vaša prva asociacija na besedo Soča?

Ko slišim besedo Soča, se spomnim na dve stvari, čistost in Simona Gregorčiča.

 16. Vaš najljubši kraj za trening & dopust v posameznih letnih časih?

Poleti so to Dolomiti, pozimi centralne Alpe okoli Chamonixa, v vmesnem obdobju pa Osp na Primorskem.

 17. Kaj pričakujete od Soča Outdoor Festivala 2014?

Od Soča Outdoor Festivala pričakujem športno zabavo v prelepem okolju.

 18. Glede na to, da ste vrhunski športnik z veliko izkušnjami, imate gotovo kakšen dober športni nasvet za vse naše tekmovalce. Bi nam zaupali kakšnega?

Seveda je najtežje deliti nasvete ljudem, vrhunskim športnikom, ki so že sami po sebi zrele osebe, prav posebni ljudje. Pa vender … Najbolj grizi takrat, ko ti gre najslabše, in za trenutek obstoj in uživaj v uspehu, ko ti gre najboljše.

 19. Vaš življenjski moto?

Živeti najbolje!

IMG_1998 No Siesta_Andrej 0711

TANJA ŽAKELJ, aktualna zmagovalka svetovnega pokala v XC kolesarjenju

tanja zakelj

Foto: Grega Stopar (Unior Tools Team)

 

1. Kaje je tvoja prva asociacija pri besedi Soča?

Reka, njena izjemna barva, recitacija pesmi Simona Gregorčiča v OŠ.

2. Vam outdoor športi predstavljajo način življenja ali način rekreacije? (prosim na kratko obrazloži odgovor)

Predvsem način življenja, saj tekmujem v gorskem kolesarstvu na visokem nivoju in temu posvečam večino svojega časa. Prednostno pa kolesarim, ker mi je to v velik užitek in so bili moji začetki rekreativnega tipa.  Outdoor športi mi predstavljajo najboljšo sprostitev in hkrati tudi način rekreacije.

3  Zakaj rad/a prideš v Dolino Soče?

Zaradi lepe narave, svežega zraka in prijetne družbe, ki me tam čaka. Doživetja tako ne morejo izostati.

4. Kaj ti pomeni šport v življenju?

Trenutno tudi vir dohodka, v osnovi pa predvsem sprostitev in užitek.

5. Tvoj najljubši poletni/pomladanski/jesenki in zimski kraj za trening& dopust?

Treniram najraje doma, kar niti ni zelo oddaljeno od Doline Soče. Dopust pa mi najbolj prija nekje ob morski obali, ne glede na letni čas.

6.  Kaj pričakuješ od Soča Outdoor Festivala 2014?

Veliko zabave, prijetno družbo, super organizacijo, atraktivno dogajanje,  dobro hrano in pijačo ter neskončno mnogo užitkov ob aktivnostih.

7.  Katero disciplino boste letos izbrali in kakšno uvrstitev pričakujete?

Maraton, enduro, mogoče tudi eliminator.

8.  Imate kakšno zanimivo zgodbo iz treningov, ki bi jo radi delili z nami

Zgodbe s treningov so največkrat povezane z družbo in padci ter situacijami na kolesu. Dokler se vse konča z obilo smeha, si jih želim čimveč.

9.  Ste vraževerni in ali imate kakšen poseben obred pred štartom tekmovanja?

Vraževerna nisem, tudi posebnega obreda nimam. Ustaljenega ritma pred tekmovanjem ne smatram kot obred.

10. Imate dober nasvet za vse naše tekmovalce?

Bodite kjerkoli in kadarkoli veseli in sproščeni ter z zavestjo v sedanjem trenutku.

11. Življenjski moto?

Uspeh ni končen, poraz ni usoden.

KEVIN BERGINC: Sveže ime gorskokolesarske elite

Potem, ko je ugotovil, da lahko v gorskem kolesarstvu tudi tekmuje, je dosegel zelo dobre rezultate v downhillu, lani pa se je odločil za nov izziv: XC eliminator. To je disciplina, v kateri startajo 4 tekmovalci naenkrat. Proga je dolga okrog 800 m, start in cilj pa sta na istem mestu. V članski kategoriji zastopa slovensko ekipo Unior Tools Team, kjer vedo, da v sebi skriva velik talent in ogromno volje do treninga. Njegova moč in hitrost, glava na pravem mestu ter neustrašno pridobivanje izkušenj z neposrednim in nemalokrat trdim bližnjim srečanjem s terenom, zagotavljajo, da je na pravi poti na sam vrh svetovne gorskokolesarske družbe.

1403-xcmont-0042 copy

Pa začnimo na začetku. Kdaj je kolo postalo središče tvojega življenja?

Kolesarim že praktično vse življenje. Vedno sem imel kolo, ampak nikoli nisem tekmoval, saj nisem niti vedel, da je to sploh mogoče, dokler nisem slišal za Nejca (Rutarja) in ga tudi spoznal. Aprila 2009 sem nato kupil prvo kolo, ki je bilo malo primernejše za kakšno tekmo, in takoj maja tekmoval na kolesarskem dvoboju na Outdoor Showu v Kobaridu. V kvalifikacijah sem bil 5., v osmini finala pa sem grdo padel in tako zaključil svojo prvo tekmo. S tem sem začel svojo tekmovalno kolesarsko zgodbo.

Tvoja naslednja tekma je bila leta 2011. Kaj si počel vmes?

Treniral sem. Ne uživam v porazih

2011 pa je bilo prelomno leto, kajne?

Ja, tega leta sem z istim kolesom, s katerim sem tekmoval že v Kobaridu, odšel na 4x dirko v Ajdovščino. Pred dirko sem si želel nastopati za en klub, s pravim dresom. Vprašal sem v ajdovskem klubu Črn Trn, ali lahko tekmujem za njih. Pa me niso sprejeli, češ, da imajo že dovolj tekmovalcev. Nato pa me je na tekmi opazil Tine Mahkovec iz Unior Tools Teama, in že naslednji dan sem prejem e-pošto s povabilom v Kolesarsko društvo Rajd. Seveda sem z veseljem sprejel.

Naslednje leto (2012) si nato tekmoval v DH, kako to?

Ja, nameraval sem sicer samo nabirati izkušnje, pa sem na koncu zmagal v skupnem seštevku med mladinci. Zadnja dirka v Cerknem je bila nora, odločala je o prvaku. Uspelo mi je in vzdušje po tekmi je bilo nepozabno. Nastopil sem še na mladinskem svetovnem prvenstvu v Leogangu, kjer sem zasedel 32. mesto. Takrat se mi je zdel to super rezultat.

Tudi leta 2013 si nanizal lepe uspehe.

V sezoni 2013 sem se odločil za eliminator. Še danes ne vem točno, zakaj, vem pa, da sem se pravilno odločil. Na slovenskih tekmah sem dvakrat zasedel 2. mesto. Tekmoval sem tudi na Soča Outdoor Festivalu in bil 2. Vendar je bil to poraz, saj sem tekmoval pred domačim občinstvom. Udeležil sem se tudi prvega neuradnega državnega prvenstva z enoprestavniki in zmagal. Nato sem nastopil še na dveh svetovnih pokalih, kjer pa sem, čeprav tudi s tehničnimi težavami, hitro padel na realna tla.

This is how you take a water bottle!

Kaj pa letošnja sezona?

Letos sem v UTT (Unior Tools Team), kar je velik plus. Imam izjemno podporo, na tekmah mi ni treba misliti na nič drugega, kot na to, da odpeljem, kot znam. Za vse drugo poskrbi ekipa, ki to počne fenomenalno, saj vsak član opravlja svoje delo s srcem. Glede tekem: nameravam tekmovati na treh svetovnih pokalih. Cilj je priti skozi kvalifikacije med 32 najboljših. Mislim, da je po vsem garanju v zadnjem letu to realen cilj. Za letošnjo sezono sem se lotil vsega skupaj veliko bolj sistematično, korak po koraku. V dveh letih pač ne moreš priti v svetovni vrh. Če bodo rezultati dobri, bom šel še na dva svetovna pokala, v ZDA in Kanado, ter na evropsko in svetovno prvenstvo.

Boš tudi letos sodeloval na Soča Outdoor Festivalu?

Drugega mi sploh ne preostane. Letos bo eliminator v Kobaridu, kar pomeni, da mora ostati zmaga doma.

Kako pa naprej, imaš kakšne načrte za naslednje sezone?

Če se bo disciplina obdržala v svetovnem pokalu, kar si tudi želim, bom nadaljeval. V nasprotnem primeru pa res ne vem, možnosti je veliko.

Kako pa se pripravljaš na tekme, imaš kakšne posebne priprave, poleg seveda fizičnih?

Čim več časa želim preživeti na kolesu, treniram po programu in poskušam kombinirati več disciplin. Pa tudi fitnes, pozimi več, zdaj malo manj. Rad se usedem tudi v kajak, sploh po koncu sezone. Posebnih psihičnih priprav nimam, ker vem, da je glava na mestu. Z nekaterimi se že uro pred dirko ne moreš niti pogovarjati. Na srečo jaz teh težav nimam. 10 minut pred startom se umaknem na samo in to mi zadošča.

Kdo te na tvoji športni poti podpira?

Uff, mislim, da kar skoraj vsi, ki me poznajo. Vedo, da živim za to. Starši, punca Alja, prijatelji …

Glede na to, da živiš v dolini Soče, ima ta reka zate gotovo kakšen pomen? Prva asociacija?

Mislim, da je vse skupaj prešlo že v zasvojenost. Ko treniram doma, ni treninga, po katerem se ne bi razpeljal še po poteh ob Soči. Tudi zaradi tega mi študentsko življenje v Ljubljani ne diši.

Soča ti je dala tudi prve izkušnje s športom; ti je kaj žal, da nisi ostal v kajaku?

Ja, 7 let sem treniral kajak. Bilo je lepo, pa tudi naučil sem se osnov treninga. Vendar mi ni žal, da sem zamenjal kajak s kolesom.

03

 

Imaš kakšen nasvet ali morda spodbudo za tekmovalce na SOF-u?

Pred startom si postavite neki cilj, nato je vse skupaj lažje. Tisti, ki pa še niste bili na SOF, pridite in prišli boste tudi naslednje leto

Kaj pa tvoj življenjski moto?

V bistvu ga nimam, imam pa vzornika. To je Travis Pastrana.

01

Hvala in želimo ti veliko uspehov!

KEVIN na Youtube:

NEJC RUTAR: Prvo ime Slovenskega gravitacijskega kolesarstva

nejc-rutar-1

Prvi zmagovalec enduro pokala v Sloveniji, ki je tudi na tekmah za svetovni pokal pokazal, da je iz pravega testa. V sezoni 2014 je odpeljal je tudi DownhillAvče z enduro kolesom, kjer je v močni konkurenci zasedel odlično 4. mesto. Je državni prvak v Pit stop enduru. Kjer koli in kadar koli kdo omenja slovensko gorsko kolesarstvo, beseda teče tudi o njem. Domačin Nejc Rutar je preizkusil vse discipline gorskega kolesarstva, videli pa ga boste lahko tudi na Enduro tekmi Soča Outdoor Festivala.

 

Kako se je vse skupaj sploh začelo. Zakaj kolo?

Začelo se je, ko sem si za rojstnodnevno darilo v 4. razredu osnovne šole želel kubik zemlje, da bi lahko za hišo postavil skok. Po tistem si dneva brez kolesa nisem več predstavljal. Sicer sem se ukvarjal tudi z drugimi športi, a kolo je postalo številka ena. Kolesariti sem začel z očetom, hitro pa sem presedlal na 4x in dual. Čez nekaj let sem od sponzorjev dobil downhill kolo. Nikoli prej še nisem bil na takem kolesu. Udeležil sem se lokalne tekme in bilo je zelo zabavno. Takrat sem se odločil, da se osredotočim samo na downhill. Tekmoval sem skoraj vsak teden in to še vedno zelo rad počnem.

Poskusil si torej več MTB disciplin. Osredotočil pa si se na downhill?

Ja, zanimal me je MTB na sploh. Konec sezone 2003 so mi pri Elanu ponudili mesto v tovarniški ekipi in tako sem tudi dobil kolo za downhill in dual. Naslednje  sezono tj. leta 2004, sem kot član tovarniške ekipe vozil vse tekme v dualu in bike fightu ter nekaj poskusnih tekem v downhillu. Na državnem prvenstvu v spustu sem že dosegel 3. mesto. V sezoni 2005 sem v ospredje postavil downhill in uspešno nastopal na tekmah slovenskega pokala. Med mladinci sem v tu zasedel 2. mesto, na državnem prvenstvu v spustu pa sem postal državni prvak.

Na domači sceni si torej hitro prišel v sam vrh. Tudi UniurTools Team te je imenoval za tekmovalca, ki ga jetreba premagati za zmago na slovenski downhill dogodkih in tekmovanjih. Glavni favorit torej. Ampak ti si odšel tudi na tekme v tujino in bil tudi tam zelo uspešen.

Leta 2006 sem v mladinski kategoriji nastopil na posameznih tekmah svetovnega in evropskega pokala. Kot član državne reprezentance sem na evropskem prvenstvu v Italiji med mladinci dosegel 9. mesto, na svetovnem prvenstvu v Novi Zelandiji pa 19. V tej sezoni sem ponovno osvojil naslov državnega prvaka,prav tako pa zmagal tudi v slovenskem pokalu v kategoriji mladincev, kjer sem nastopal do leta 2007.Nato pa sem tekmoval v članski konkurenci in osvojil še nekaj naslovov državnega prvaka, pa tudi na tekmah svetovnega pokala in svetovnega prvenstva mi je šlo dobro.

nejc dh4

Kakšne načrte imaš za to sezono?

Letos bom spet vozil cel slovenski pokal v enduru in kakšno downhill tekmo. Udeležil se bom kakšne tekme za show, nekaj za Red Bull, nekaj na hrvaškem downtownu itd., kolikor bo pač čas dopuščal. In seveda vse brez poškodb.

nejc redbull

Letos boš tudi udeleženec na Soča Outdoor Festivalu, kjer boš tekmoval v enduro tekmi, ki šteje tudi za slovenski pokal. Kakšno uvrstitev pričakuješ?

Glede na to, da se domačin, od mene pričakujejo visoko uvrstitev. Sezona endura se je že začela, s tekmo v Trstu. Tam sem videl moje pomanjkljivosti, na katere nisem dal poudarka čez zimo. Na naslednjih tekmah bom videl ali se je trud treningov obrestoval. Tudi sam želim na vsaki tekmi biti v vrhu, drugače se tekem ne bi udeleževal.

 Imaš kakšen poseben obred, preden se podaš na start, morda kakšno gesto, misel?

Posebnega obreda pred startom nimam. Hočem se le zbrati, odmisliti vse kar ni povezano z tekmo in se odločno podati na progo.

Omenil si, da si se ukvarjal tudi z drugimi športi.

Vedno sem se rad ukvarjal s športom. V 5. razredu OŠ sem postal član kajakaškega kluba Soške elektrarne, kjer sem tekmoval 3 leta. Bil sem uspešen, dosegel sem prvo mesto na državnem prvenstvu v slalomu in spustu na divjih vodah pri mlajših dečkih. Ampak nič se ne more primerjati z gorskim kolesarstvom.

Kolesarstvo je sicer individualen šport, pa vendar verjetno ob sebi potrebuješ dobro ekipo, kajne?

Na progi sem sam, ampak pomembna je tudi podpora tistih v ozadju. Hvaležen sem svoji ekipi in tudi sotekmovalcem, ki mi pomagajo in me podpirajo. Brez njih bi mi težko uspelo. Močna podpora so tudi sponzorji oz. njihove ekipe. Ne predstavljam si, da bi bil v vsem tem brez ljudi, ki stojijo za mano in mojo ekipo. Seveda pa so moji glavni navijači domači, prijatelji in drugi, ki razumejo mojo športno željo.

nejc dh3

Si vsekakor outdoor športnik. Lahko rečeš, da je outdoor šport, v tvojem primeru kolesarstvo, tvoje življenje, tvoje delo in tvoj prosti čas?

Življenja si ne predstavljam brez športa, sploh športa v naravi. Živim v dolin, kjer prevladujejo outdoor športi in vesel sem, da sem del njih. Večino mojega časa posvečam kolesarstvu oz. vsem kar je povezano z njim. Pravkar sem odprl mobilni servis koles na terenu, kar je še en dokaz, da rad delam vse, kar se tiče kolesarstva.

Se nameravaš še dolgo ukvarjati z gorskim kolesarstvom na tako visoki ravni?

Nikoli ne razmišljam o tem, kdaj bi lahko nehal. Stvari delam tako dolgo, kolikor me veselijo. In pri tem ne bo nič drugače.

Kolesarstvo je letos postalo tudi tvoja poslovna pot.

Res je, odprl sem mobilni servis koles, kjer me lahko vsak lastnik kakršnega koli kolesa pokliče, jaz pa pridem k njemu domov popravit oz. servisirat kolo. S seboj imam vso potrebno orodje in rezervne dele, tako da ne potrebujem delavnice oz. jo imam na kolesih. Ideja je bila že nekaj časa, letos pa so se vse stvari poklopile in sedaj lahko to storitev ponudim celotni dolini.

Poleg servisnih storitev, imam v planu organizirati tudi mini kolesarski kamp na pump progi pri Labrci, namenjen otrokom ter mlajši kolesarjem, ki si želijo naučiti osnovne veščine gorskega kolesarjenja.

10245488_245742518948115_5794542270938754329_n

Glede na to, da prihajaš z Mosta na Soči, ti beseda Soča gotovo nekaj pomeni. Kaj je tvoja prva asociacija?

Soča me spominja na čase, ko sem tekmoval še kajak . Vsekakor pomislim na svobodo in čudovite kraje v dolini Soče.

Dober in koristen nasvet za tekmovalce?

Tekmujte na zdrav in zabaven način in pri tem maksimalno uživajte.

Nam za konec zaupaš še svoj življenjski moto?

Že kar nekaj časa se me drži en moto, ki ga uporabljam na vseh področjih. Ne vem, koliko je primeren za objavo, domača fraza, ampak vseeno: Samo gas, nima ki bit!

 

nejc&kevin

KOLESARSTVO - Kolesar leta

 

nejc dh1

Top results 2013:

  • Winner of national enduro cup SloEnduro
  • National Champion in enduro

Top results 2012:

  • 41st WC Mont-Sainte-Anne
  • 49th WC Windham
  • 12th iXSEuropeanCup Monte Tamaro
  • 1st Slovenian DH Cup
  • 1st DH Buzet Croatia, Class II

Top results 2011:

  • SlovenianCupWinner
  • 7th overalliXSEuropeanCup
  • 30th WorldChampionships
  • 45th WorldCup Val di Sole
  • 47th WorldCup Mont Saint Anne
  • 51st WorldCupLeogang

Top results 2010:

  • 40. WorldChampionships
  • 21. EuropeanChampionships
  • 51. ChamperyWorldCup
  • 61. Maribor WorldCup
  • Sloveniannationalchampion
  • SlovenianCupoverallWinner

logo_podpis

Pogovor z Martino Krajnc, tretje uvrščeno na Soča MTB maratonu 2013

martina krajncž

1. Kaj je tvoja prva asociacija pri besedi Soča?

Odličen kraj za preživljanje prostega časa v neokrnjeni naravi v dolini reke Soče.

 2. Vam outdoor športi predstavljajo način življenja ali način rekreacije? (prosim na kratko obrazloži odgovor)

Način rekreacije. Kolesarjenje.

 3. Zakaj rad/a prideš v Dolino Soče?

Je zelo lep kraj za preživljanje prostega časa v naravi. Je kraj kjer se lahko sprostiš in odklopiš od vsakdanjih skrbi.

4. Kaj ti pomeni šport v življenju?

Druženje , preživljanje prostega časa, stik z naravo.

5. Tvoj najljubši poletni/pomladanski/jesenki in zimski kraj za trening& dopust?

Najljubši kraj za dopust in treninge do sedaj je Livigno v Italiji, seveda pa tudi bližnji hribi in domače »singlice«.

 6. Zakaj si se odločil/a in tekmoval/a na Soča Outdoor Festivalu 2013?

Že sama lokacija se mi je zdela zelo zanimiva,zato sem vedela da bom maksimalno uživala v naravi, ki jo ponuja dolina Soče.

 7. Kaj ti je bilo najbolj všeč na SOF 2013?

Dobra organizacija, lepo označena in urejena trasa,lepi razgledi in spusti.

8. Kaj pričakuješ od Soča Outdoor Festivala 2014?

Če bo tako kot lani bo super,ampak mislim, da boste še bolj presenetili zato že komaj čakam.

9. Kakšno uvrstitev letos pričakujete na SOF 2014?

Lani je bil zelo zanimivo, nisem prišla tekmovat ampak uživat. kljub vsemu sem bila zelo presenečena nad 3. mestom, tako, da se tudi letos pustimo presenetiti. Verjamem pa, da bo letos tudi večja konkurenca.

 10. Ste vraževerni in ali imate kakšen poseben obred pred startom tekmovanja?

Nisem vraževerna. Posebnih obredov tudi nimam.

11. Imate dober nasvet za vse naše tekmovalce?

Naj se udeležijo ne bo jim  žal,  gre za res slikovit maraton, ki ga ne bodo pozabili!

12. Življenjski moto?

Uživaj življenje!

Peter Vesel, zmagovalec prvega Soča MTB maratona 2013

peter vesel copy

 

Tokratni pogovor smo namenili zmagovalcu prvega Soča MTB maratona 2013. Peter je  celotno traso maratona premagal v 2:10:07, kar je odličen dosežek za traso, dolgo 46,8 kilometra in s 1530 m.n.v. vzpona.
Najprej na kratko o tekmovalcu. Peter Vesel je v kolesarskem svetu najbolje poznan kot vsakoletni udeleženec etapne dirke Cape Epic. Tudi letos se je udeležil te zahtevne dirke v paru z Anni Hellstern, kjer sta celo dobila prolog mešanih parov. Čestitke.
Beseda pa je stekla tudi o Soči in festivalu.

1.Kaj je tvoja prva asociacija pri besedi Soča?

Čista in mrzla voda

2. Vam outdoor športni predstavljajo način življenja ali način rekreacije? (prosim na kratko obrazloži odgovor)

Vsekakor je šport zame način življenja

3. Zakaj rad/a prideš v Dolino Soče?

Zaradi njene lepote

4. Kaj ti pomeni šport v življenju?

Šport mi pomeni sprostitev in način življenja

5. Tvoj najljubši poletni/pomladanski/jesenki in zimski kraj za trening & dopust?

Vse treninge naredim v okolici doma saj imam tu lepe terene za treniranje

6. Kaj pričakuješ od Soča Outdoor Festivala 2014?

Ponovno eno lepo prireditev z velikim številom obiskovalcev

7. Kakšno uvrstitev letos pričakujete na SOF 2014?

Ne obremenjujem se z uvrstitvijo, grem preprosto uživat.

8. Imate kakšno zanimivo zgodbo iz treningov, ki bi jo radi delili z nami?

Letos sem imel na treningu bližnje srečanje z medvedom. Gledala sva se iz oči v oči na razdalji 10m. Spraševal sem se koga je bolj strah mene ali njega, očitno je bilo njega saj se je po nekaj sekundah  obrnil in stekel v dolino..

9.   Imate dober nasvet za vse naše tekmovalce? 

Naj se pridejo zabavat.

10.   Življenjski moto?

Delaj , uživaj in se smej

 

peter vesel 2 copy

Pogovor z Monjo Drnovšek, drugouvrščeno na Soča MTB maratonu 2013

monja2copy

 

1.       Kaj je tvoja prva asociacija pri besedi Soča? Čistost, nedolžnost, skrivnostnost, barva sive, modre ali zelene, odvisno kakšno je vreme

2.       Vam outdoor športi predstavljajo način življenja ali način rekreacije? (prosim na kratko obrazloži odgovor) Outdoor šport je moj način življenja, sprostitev in odklop, indoor pa način rekreacije.

3.       Zakaj rad/a prideš v Dolino Soče? V dolini Soče najdeš veliko zanimivih kotičkov, ki ti ponujajo zelo različne možnosti preživetja v naravi.. športno, družinsko. Je še vedno dokaj miren kot kakšen neodkrit kotiček Slovenije.

4.       Kaj ti pomeni šport v življenju? Saj veste, kaj pravijo.. zdrav duh v zdravem telesu. Če le ne pretiravaš. Poslušati je treba svoje telo, ki ti najbolje pove, kaj potrebuješ. Zame je najboljši način preživljanja prostega časa. To je tudi čas, ko lahko razmišljam, dobivam nove ideje,.. Včasih je to samo gibanje, drugič način za premikanje meja.

5.       Tvoj najljubši poletni/pomladanski/jesenki in zimski kraj za trening & dopust? Sestavni del mojega dopusta so vedno kolo in tekaški copati ali snežna deska in smuči, tako da so to večinoma hribi, naši ali v tujini.

6.       Zakaj si se odločil/a in tekmoval/a na Soča Outdoor Festivalu 2013? Ker še nisem tekmovala v MTB disciplini, se mi je zdel to idealen kraj, da se malo preizkusim.

7.       Kaj ti je bilo najbolj všeč na SOF 2013? Predvsem odkritje novih poti in drugačne podlage.

8.       Kaj bi spremenil na SOF 2013? Lansko leto sem pogrešala merjenje časa na vzponu na Razor. Mogoče sem pričakovala na podelitvi tudi kakšno nagrado, saj so bile le-te potem razdeljene med izžrebance, vsaj spominsko majico. Lahko bi bila pred štartom kakšna skupinska motivacija, ogrevanje.

9.       Kaj pričakuješ od Soča Outdoor Festivala 2014? Več tekmovalnih disciplin, dogajanja, zabave..

10.   Kakšno uvrstitev letos pričakujete na SOF 2014? Lanska uvrstitev me je zelo presenetila, saj tega nisem pričakovala, ker imam zaradi družinskih obveznosti in drugih aktivnosti premalo časa, da bi se posvetila samo enemu športu in tega izpilila. Kot lani tudi letos ne pričakujem ničesar, mogoče samo malo izboljšam rezultat ali pa se celo pomerim v kakšnem drugem priljubljenem športu – teku ali cestnem kolesu.

11.   Imate kakšno zanimivo zgodbo iz treningov, ki bi jo radi delili z nami? Zgodb je veliko, vsaka zase posebna. Nikoli pa ne treniramo, se kvalitetno družimo in kar najbolje izkoristimo tisto malo časa in mogoče zato toliko bolj intenzivno.

12.   Ste vraževerni in ali imate kakšen poseben obred pred štartom tekmovanja? Nimam kakšnih posebnih obredov. Sem samo rada sama s seboj na štartu. In kakšna kavica pred tem, da malo pospeši utrip in aktivira adrenalin.

13.   Imate dober nasvet za vse naše tekmovalce? Odvisno, s kakšnim ciljem so prišli. Predvsem pa naj uživajo in usmerijo pogled še kam drugam od začrtane poti, da ujamejo kakšen lep detajl, ki lahko zaznamuje ta dogodek.

14.   Življenjski moto? Hm, ker jih je več, ne morem izpostavit samo enega in se nanj opirati. Najbolje je ostati zvest sebi in užiti dan, kot se ponuja.

 

monja 3copymonja1copy

Pogovor z Natalijo Anderluh, vrhunsko MTB maratonko

natalija anderluh

 

Šport je moj način življenja že od malih nog in tako bo tudi ostalo. Diplomirala na Fakulteti za šport, trenutno zaposlena na osnovni šoli v Celju, svoj prosti čas namenjam v prvi vrsti kolesarstvu in vsem ostalim dejavnostim, ki vključujejo “miganje”. Moj moto, sposojen od Lance Armstronga je naslednji…PAIN IS TEMPORARY, QUITTING LAST FOREVER!

1. Kaj je tvoja prva asociacija pri besedi Soča? Smaragdna reka in naravna lepota Slovenije.

2. Vam outdoor športni predstavljajo način življenja ali način rekreacije? (prosim na kratko obrazloži odgovor) Vsekakor način življenja. Svoboda gibanja, občutek sožitja z naravo, ki ti lahko ponudi tisoč in eno stvar. Neskončni razgledi, prelepa narava, občutek svobode nekje visoko med gorami so cilji, ki se jih resnično splača doseči.

3. Zakaj rad/a prideš v Dolino Soče? Zaradi čudovite narave, prekrasnih razgledov in smaragdne reke Soče.

4. Kaj ti pomeni šport v življenju? Brez njega si življenja niti predstavljati ne morem! Je glavni  del moje službe kot tudi mojega osebnega življenja, je sredstvo za dosego osebnih ciljev, izziv za premikanje lastnih mej sredstvo sproščanja in polnjenja baterij.

5. Tvoj najljubši poletni/pomladanski/jesenki in zimski kraj za trening & dopust? Pravijo, da je doma najlepše, in res je tako! Ampak tu in tam seveda nadvse prija obiskati nove kraje in doživeti nove dogodivščine. Najraje obiščem Dolomite po dolgem in počez, Rivo del Gardo, nekoč si želim obiskati Kanarske otoke v zimskem času…

6. Kaj pričakuješ od Soča Outdoor Festivala 2014? En dober festival doživetij, ki bi lahko bil začetek nečesa tradicionalnega kot je npr. Bike Festival na Gardi.

7. Katero disciplino boste letos izbrali in kakšno uvrstitev pričakujete? Izbrala bom mojo najljubšo disciplino gorskega kolesarstva, in sicer Soča MTB maraton.

8 . Ste vraževerni in ali imate kakšen poseben obred pred štartom tekmovanja? Do lanskega leta sem prisegala, da številka 13 ni nič posebnega v smislu vraževerja. Zdaj se je na kolesu poskušam izogniti :=)

10. Imate dober nasvet za vse naše tekmovalce? Ko se odločate za svoj prvi maraton, ne dvomite v svoje sposobnosti, uživajte v vsem kar vam ta prelep maraton lahko ponudi, predvsem pa ne obupajte – vsaka stvar, trud ali dejanje se v življenju enkrat izplača, tako ali drugače.

11. Življenjski moto? Ko hodiš, hodi vedno do konca …. zadnje čase pa so mi pri srcu besede Nejca Zaplotnika: Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.

 

Pogovor z Matejem Hartmanom, odličnim MTB maratoncem

matej hartman

 

Pogovor z Matejem Hartmanom, odličnim Mtb maratoncem iz Škofje Loke, ki ima z seboj že kopico maratonov tako domačih kot tujih. Je tudi organizator Škofjeloškega maratona, čigar trase so njegovo delo. Z njim smo se pogovarjali o njegovem pogledu na Dolino Soče, Festival in še kaj…

  1. Asociacija pri besedi Soča?  gorsko kolesarjenje, kajak in raft, 1. svetovna vojna
  2. Vam outdoor športni predstavljajo način življenja ali način rekreacije? Sinovoma, ženi in meni so outdoor športi predvsem način življenja. Imamo avtodom in veliko vikendov preživimo v naravi. Pozimi iščemo dobre lokacije za turno smučanje, v ostalih letnih časih pa predvsem za gorsko kolesarjenje, žena pa zadnje čase tudi za veslanje z ekspedicijskim kajakom. Življenje sicer ni podrejeno športu, vseeno pa si ga  uravnavamo tako, da nam ostane čim več časa za aktivnosti v naravi.
  3. Zakaj rad/a prideš v Dolino Soče? Dolina Soče nam je najbližja za »pobeg od doma«. V Volčah je hiša, kjer je bil rojen tast in tam lahko prespimo. Dolina Soče nam ponuja vse: mnogo poti za gorsko kolesarjenje, Most na Soči za veslanje in Nadižo za kopanje.
  4. Kaj ti pomeni šport v življenju? Šport mi je za družino in delom najpomembnejši del življenja.
  5. Tvoj najljubši poletni/pomladanski/jesenki in zimski kraj za trening & dopust? Od pomladi do jeseni so moji najljubši kraji za trening in oddih Dolina Soče, Arco, Livigno in Leogang/Saalbach, pozimi pa naše ali tuje gore, kjer je možno turno smučanje.
  6. Kaj pričakuješ od Soča Outdoor Festivala 2014? Soča Outdoor Festival 2014 mi bo ponudil nekaj zabave, druženja s starimi in novimi prijatelji, pa tudi lep športni preizkus.
  7. Katero disciplino boste letos izbrali in kakšno uvrstitev pričakujete? Izbral si bom maraton, seveda pa pričakujem najboljšo uvrstitev ;-))
  8. Imate kakšno zanimivo zgodbo iz treningov, ki bi jo radi delili z nami? Med spustom s Slavnika mi je ostro kraško trnje prebodlo gumo. Medtem, ko sem menjal zračnico in iz plašča odstranjeval trn, se je prijatelj zleknil v travo in me z nasmehom opazoval. Končal sem in spet sva sedla na kolesi. A že naslednji trenutek sem v travi užival jaz. Tudi prijateljeva guma je bila prazna, a prej tega ni opazil.
  9. Ste vraževerni in ali imate kakšen poseben obred pred štartom tekmovanja? Ne, vraževeren pa nisem. Morda je obred to, da pridem na štart vedno z očiščenim kolesom.
  10. Imate dober nasvet za vse naše tekmovalce? Čeprav teče ura in se borimo s sotekmovalci, rezultat ni najpomembnejši.
  11. Življenjski moto? V življenju niso važna leta ampak življenje v teh letih!
Celoten program SOFFEST-a 2014

LetakFBprogram

 

Veseli nas, da je letošnji program zrasel po vsebini in območju, ki ga pokriva. Skupaj do novih zmag, saj je le v slogi moč. Lepo vabljeni!

facebook
twitter
instagram
video